Trump s predčasnim odhodom z vrha G7 poskrbel za nemir

Ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi potezami in izjavami znova pritegnil ogromno pozornosti. Po prvotnem načrtu bi moral še ves današnji dan preživeti v Kanadi na vrhu skupine držav G7. Vendar je Trump že ob koncu prvega dne zasedanja sedel na letalo in odletel v Washington.

Njegova tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je na omrežju X zapisala, da je imel predsednik na srečanju odličen dan, a da se zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu vrača domov. Trump je pred odhodom novinarjem navrgel, da mora biti nazaj doma iz očitnih razlogov in namignil na dogajanje na Bližnjem vzhodu.

Hkrati z njegovim odhodom je na svojem omrežju Truth Social objavil pomenljiv zapis. V njem je ponovil, da bi moral Iran skleniti jedrski sporazum in da ne bi smel imeti jedrskega orožja. "Vsi bi morali takoj zapustiti Teheran," je zapisal. V iranski prestolnici je na cestah takoj nastala gneča.

Po Trumpovem odhodu z vrha G7 in pomenljivem sporočilu kroži obilica špekulacij, kakšen bo njegov naslednji korak. Francoski predsednik Emmanuel Macron je v Kanadi dejal, da jih je Trump obvestil o pogovorih z Iranom in omenil možnost, da bi ZDA dosegle premirje med Izraelom In Iranom.

Trump je to kasneje na Truth Socialu popolnoma ovrgel. "Macron nima pojma, zakaj sem zdaj na poti v Washington, vendar to zagotovo nima nobene zveze s prekinitvijo ognja. Je veliko več kot to," je zapisal in zbodel francoskega predsednika. V kasnejši objavi je dejal, da z Iranom ni začel nikakršnih mirovnih pogovorov. "Če se želijo pogovarjati, vedo, kako se obrniti name," je dodal.

Na poti proti Washingtonu je Trump novinarjem dejal, da želi resnično končati iranski jedrski program, je poročal CBS. Dejal, je, da od Irana ne želi prekinitve ognja, ampak da v celoti opusti razvoj jedrskega programa. Prav tako je dejal, da ne verjame, da bo Izrael omejil in upočasnil napade. "To boste izvedeli v naslednjih dveh dneh," je dodal.

CNN neuradno poroča, da je predsednik članom svoje ekipe naročil, naj se poskušajo čim prej sestati z iranskimi uradniki. Za danes pa je že sklical zasedanje sveta za nacionalno varnost.

Bi se lahko v spopade Irana in Izraela lahko vpletle tudi ZDA?

Ob tem pa se krepijo ugibanja, ali bi se lahko ZDA bolj neposredno vključile v spopad med Izraelom in Iranom. Ameriške sile se zaenkrat niso vmešavale v spopade, saj je Iran v tem primeru grozil z napadi na ameriška oporišča na Bližnjem vzhodu.

ZDA imajo v bližini v pripravljenosti mornarico, letalske sile in v oporiščih tudi precej vojakov. Izrael bi lahko pomoč ameriških letalskih sil potrebovali pri prestrezanju večjega iranskega zračnega napada. A Izrael bi bolj kot to potreboval edinstveno ameriško orožje.

Če želi judovska država res enkrat za vselej uničiti iranski jedrski program, mora uničiti komplekse za bogatenje urana, ki pa so močno utrjeni in skriti globoko pod površjem. Običajna bombardiranja prostorov ne bodo dosegla, zato Izrael potrebuje ameriško bombo za uničevanje zaklonišč GBU-57.

Gre za 14 ton težko bombo, ki koristi gravitacijski pospešek, in lahko skozi zemljo ter beton prodre 60 metrov globoko, kjer jo nato raznese. Močno orožje imajo v arzenalu le ZDA, prav tako pa lahko GBU-57 odvrže le ameriški bombnik B-2.

Voditelji držav G7 so v ponedeljek podpisali skupno izjavo, v kateri so pozvali k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu. Ker je prvi osnutek izjave vključeval poziv h končanju napadov med Iranom in Izraelom, je Trump ni hotel podpisati. Zato so jezik v njej nekoliko omilili. Nekateri so Trumpov predčasni odhod videli tudi kot užaljenost zaradi izjave.

Trump se je srečal z britanskim premierjem Keirom Starmerjem, s katerim sta podpisala dokumente v zvezi z nedavno sprejetim trgovinskim sporazumom med državama. O trgovini in carinah sta se z ameriškim predsednikom pogovarjala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in kanadski premier Mark Carney.

Ameriški predsednik bi se moral danes med drugim srečati z mehiško kolegico Claudio Sheinbaum in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Udeleženci, predvsem evropske države, so upale, da bi lahko danes s Trumpom govorili tudi o vojni v Ukrajini in povečevanju pritiska na Rusijo.